PREDLOG ZA POSTAVITEV SPOMENIKA ANTONU TOMAŽU LINHARTU V LJUBLJANI

Predsedniku Komisije za postavitev spomenikov podžupanu g. Alešu Čerinu

 

Zakaj si A.T. Linhart zasluži spomenik?

Ker je Anton Tomaž Linhart s svojim delom postavil temelje slovenski narodni identiteti, mislim, da je prišel čas, da v slovenski prestolnici, v kateri je živel, delal in umrl, dobi svoj spomenik.
Anton Tomaž Linhart je napisal prvo sodobno slovensko zgodovino, v kateri je združil kranjske, štajerske, koroške, tržaške in goriške Slovence v skupen slovanski narod (Versuch einer Geschichte von Krain und die übriger Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs); 
kot razsvetljenski aktivist in mestni uradnik je s svojimi predlogi in delovnjem bistveno prispeval k ustanovitvi naše prve javne knjižnice, iz katere se je razvila Narodna in univerzitetna knjižnica, in k izgradnji licejske zgradbe, v kateri je licejska knjižnica domovala;
po sodobnih, takrat aktualnih in popularnih tujih gledaliških predlogah je napisal prvi in še danes priljubljeni slovenski komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki sta usodno zaznamovali začetek slovenske jezikovne samozavesti.
Ta tri najpomembnejša Linhartova dela, ki ga uvrščajo na sam začetek sodobne slovenske narodne zgodovine. Vsa ta dela je opravil v Ljubljani.


Vsebina in podoba spomenika

Spomenik Linhartu razumem kot spomenik utemeljiteljev slovenskega naroda v podobi prvega med njimi. Tako razumevanje tega spomenika se mi zdi potrebno zato, da se poudari, da smo Slovenci nastajali in se razvijali predvsem v mirnem času in s pomočjo znanosti in kulture, in ne s pomočjo vojn in njihovih tragičnih žrtev. Da se postavi spomenik utemeljiteljev naroda v podobi Antona Tomaža Linharta je danes pravi čas tudi zato, ker so šele pred par leti na Dunaju odkrili prvi Linhartov portret, na katerega se bo Linhartova podoba na spomeniku oprla.
Pomembno je, da je Linhart postavljen v svoji človeški podobi, se pravi kot človek, ki simbolizira razsvetljenska prizadevanja svojega časa. Pomemno se mi tudi zdi, da so na spomeniku napisani verzi, ki korespondirajo z verzi na Vodnikovem spomeniku, kot prvem spomeniku kulturnemu ustvarjalcu pri nas („Ne sina ne hčere po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo.“).  V nasprotju s temi verzi, ki prestavljajo kulturno dejavnost kot nadomestek za življenje, morajo verzi na Linhartovem spomeniku predstavljati aktivistično, v sodobno družbo usmerjeno komponento kulturnega dela, za kar predlagam zaključne verze iz Matička „Zdaj zapojmo, zdaj vukajmo, eden drugmu ogen dajmo!“ 


Lokacija spomenika

Za spomenik vidim samo dve možni lokaciji. Ali na mestu, kjer je stala licejska zgradba, v kateri je Linhart tudi umrl, se pravi na Vodnikovem trgu, kjer bi Linhartov spomenik direktno korespondiral z Vodnikovim. Veliko boljša pa je lokacija na zgornjem delu Novega trga, kjer bi stal v bližini NUK in SAZU. Z obema ustanovama je Linhart povezan. NUK je zrasla iz „njegove“ licejske knjižnice, kar se tiče SAZU pa si je prizadeval za obnovitev Academije operosorum in imel na njeni obuditvi tudi znamenit zaključni govor. Prostor na gornjem delu Novega trga kar kliče po spomeniku in bi bila v tem primeru skulptura Linharta postavljena v kontekst s spomenikom Ivanu Hribarju na bregu Ljubljanice pod Novim trgom.  


Financiranje spomenika

Spomenik bi morali finančno omogočiti ljudje, mesto in država. Spodobilo bi se, da bi več kot polovica sredstev prišla iz privatnega kapitala. Razlog za to vidim v dejstvu, da je dve od treh ključnih dejavnosti, zaradi katerih Linharta danes vidimo kot utemeljitelja sodobne slovenske narodne zavesti, namreč pisanje zgodovine in priredbo obeh komedij, omogočil privatni kapital, medtem ko je bila knjižnica financirana iz proračunskih sredstev. Če bi bil tudi finančni vložek v spomenik v podobnem razmerju, bi s tem dokazali, da kot kulturna in razsvetljenstvu zavezana jezikovna skupnost še zmeraj obstajamo. Brez privatne podpore si namesto spomenika zaslužimo zgolj obeležje, da je na tem mestu v gradnji spomenik. 


Andrej Rozman Roza

Ljubljana, 29. avgusta 2015