Slovenija
je nastala z združevanjem ozemlja, na katerem se govori slovensko, ustvarjena
pa je bila med drugim tudi z argumentom, da bo slovenski jezik zaščitila. S slovenščino
smo predstavljeni v Evropski uniji, v kateri je prav zaradi našega članstva postala
eden od uradnih jezikov. Čeprav imamo jezikovne manjšine, za katere nam ne sme
bit vseeno, je slovenščina za Republiko Slovenijo državotvoren element, hkrati
pa ena redkih stvari, ki nas – z nekaj tolerance do različnih govoric –
združuje.
Zaničnice in zaničniki ter vsi, ki
podpirate naša verska prizadevanja!
Skozi obdobje dvomov in iskanj mi je
končno postalo jasno, da davka na dodano vrednost na izdelke, ki širijo
slovenski jezik, nimamo samo zaradi zahtev EU, ampak predvsem zaradi našega
lastnega nasprotovanja drugačni ureditvi. Mnogi se bojijo, da bi nas ničta
stopnja DDV na knjige in ostale proizvode, ki širijo naš jezik, pripeljala do
še manjših subvencij za kvalitetnejše in žlahtnejše leposlovje. Še več je
takih, ki so prepričani, da je za slovenščino že zdaj dovolj poskrbljeno, in
jih veliko bolj kot za besedo skrbi za meso.
Prepričan
sem, da mora bit del kulture subvencioniran. Ne more bit vse prepuščeno trgu.
So temelji, ki jih je treba vzdrževat. So raziskave, ki jih je treba opravit. Prav
tako je koristno omogočit, da je kvalitetnejša sodbna umetnost cenejša in zato
lažje dostopna kot poneumljajoči pofl. Čim širša razgledanost čim večjega
števila sodržavljank in sodržavljanov bi morala bit v našem skupnem interesu.
Zato mislim, da bi morali it še korak naprej in ustvarit pogoje za to, da bi
bil tudi pri nas del tiste kulturne ponudbe, ki se vzdržuje iz proračuna in ga
ni mogoče odnest domov, brezplačen. Predvsem muzeji, galerije in predstave za
otroke. A čeprav mislim, da je subvencionirana kultura nujna za vsako družbo,
ki se hoče razvijat, mislim, da ni dobro, da je tako velik del sodobne slovenske
umetniške produkcije odvisen predvsem ali celo samo od subvencij.Prepričan
sem, da mora bit del kulture subvencioniran. Ne more bit vse prepuščeno trgu.
So temelji, ki jih je treba vzdrževat. So raziskave, ki jih je treba opravit. Prav
tako je koristno omogočit, da je kvalitetnejša sodbna umetnost cenejša in zato
lažje dostopna kot poneumljajoči pofl. Čim širša razgledanost čim večjega
števila sodržavljank in sodržavljanov bi morala bit v našem skupnem interesu.
Zato mislim, da bi morali it še korak naprej in ustvarit pogoje za to, da bi
bil tudi pri nas del tiste kulturne ponudbe, ki se vzdržuje iz proračuna in ga
ni mogoče odnest domov, brezplačen. Predvsem muzeji, galerije in predstave za
otroke. A čeprav mislim, da je subvencionirana kultura nujna za vsako družbo,
ki se hoče razvijat, mislim, da ni dobro, da je tako velik del sodobne slovenske
umetniške produkcije odvisen predvsem ali celo samo od subvencij.
Rozinteater je oddelal precej naporen prvi del sezone 09/10, v katerem je
bil Stres tudi znotraj mojega cirkusa zapisan z veliko začetnico. Stresnjenosti
ni bil kriv Passion de Pressheren, ki je bil že narejen in ga je bilo treba v
tem času samo še igrat. In kot se za igralski šport spodobi, je bila vsaka
naslednja ponovitev lažja. Seveda so bile tudi izjeme. Še največjo tremo sem imel,
ko sem Prešerna in Čopa predstavljal v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici. A je
Passion prestal tudi preizkus pred rojaki svojih junakov, tako da so glede te
predstave odpadle še moje zadnje skrbi.